Transhumanca

Transhumanca – sezonska selitev živine in pastirjev v Dinaridih

Starodavna tradicija, ki izvira iz kamene dobe

Transhumanca, praksa sezonske selitve živine, od leta 2019 povezuje različne evropske kulture na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. To starodavno tradicijo skupaj gojijo Avstrija, Grčija, Italija, Albanija, Andora, Francija, Luksemburg, Romunija, Španija in Hrvaška.

Nomadski način življenja v sožitju z naravo

Transhumanca (trans – čez/preko, humus – zemlja/tla) oziroma sezonska selitev živine in pastirjev med različnimi pokrajinami predstavlja veliko več kot le gospodarjenje s čredo; je živa dediščina, podedovana od naših prednikov, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. 

Ta nomadski način življenja ni predstavljal le potovanja po pokrajinah, temveč tudi skozi čas, v katerem so se življenja goveda in pastirjev harmonično prepletala z ritmom letnih časov.

Živinoreja kot varuh biotske raznovrstnosti

Hkrati je živinoreja skozi stoletja oblikovala in vzdrževala bogastvo travnikov na vznožjih in višjih gorskih območjih, s čimer je ohranila njihovo biotsko raznovrstnost. To naravno, trajnostno gospodarjenje s pokrajino se je izkazalo za najučinkovitejšo rešitev za ohranjanje krhkega ekosistema.

Starodavne sledi transhumance je še mogoče najti v delih Istre, Velebita, Ličke Plješivice in Dinare, kjer lahko tisočletne pastirske poti kot skrivnostne šifre razkrijejo številna pričevanja o življenju naših prednikov in njihovem sožitju z naravo. 
 

Doživite goro kot nekoč: Pastirski stanovi v osrčju Velebita

Del pastirskega življenja lahko doživite med svojo dogodivščino na Velebitu v sklopu veličastnih Dinaridov.

Nastanitev v avtentičnih pastirskih stanovih v sklopu Nacionalnega parka Severni Velebit vam daje priložnost, da se povežete z naravo na globlji ravni. Doživite življenje, kakršno je bilo nekoč, in uživajte v čistosti zraka in miru zvezdnatih noči. To je prava definicija trajnostnega turizma. 

 

Dolga tradicija transhumance in njen pomen za življenje ljudi na Hrvaškem je dragocena kulturna dediščina, ki se omenja v epigrafskih spomenikih in zgodovinskih dokumentih, kot sta »Pisani kamen« in »Dolabelin napis«, ki se omenjata v Gospiški pogodbi iz 19. stoletja. 

#CroatiaFullOfCulture